Omemba: Maja Borin

»Živimo v svetu, kjer je vera izgubljena in pozabljena, kjer celo verniki ne verjamejo več. Družba sama ustvarja Tartuffa.«

»Tartuffe se ne more proizvesti brez družbe, ki je neprebujena, neozaveščena, naivna in dopušča ne pravo vero, ampak slepo vero.«

»Tartuffa brez družbe, ki omogoča Tartuffe, sploh ni.«

»dase je v vseh obdobjih svojega življenja bojeval, da bi ohranil sebe in svojo spontanost.«

»Miloš je igralec tistega najbolj plemenitega kova – igralec žlahtne predanosti gledališču, predstavi in liku, ki ga igra.«

»Ne glede, ali igra veliko ali majhno vlogo, kadar stoji na odru, ga vedno napolni z redko videno in dragoceno umetniško energijo.«

»Esenca njene igre je neulovljiva, izmika se kategoriziranju, saj se v svojem igralskem iskanju nikoli ne ustavi, pač pa neprestano išče nove igralske poti in izrazna sredstva.«

»Slovenski gledališki igralki ni enostavno preživeti.«

»Igralci ne delamo več vlog, ampak delamo predstave. Vključujemo se torej v celoten proces nastajanja predstave.«

»Neizmerno sem počaščena, vesela in ponosna, tudi nase. Lahko si rečem, da se je splačalo.«

»Če sem znana kot jezikava igralka oziroma igralka, ki se vtika v skoraj vse segmente nastajanja prestave, mi ta nagrada daje potrditev, da moja vztrajnost, trma, radovednost vseeno puščajo sled.«

»Borštnikov prstan ne zaznamuje konca ustvarjalne poti.«

»Mislim, da je Goga poleg doline šentflorjanske upravičeno eno najbolj znanih mest slovenske literarne zapuščine.«

»Prekletstvo Dogodka v mestu Gogi je v tem, da gre – vsaj po moje – res za izjemno dramsko mojstrovino, ki je postala kanonizirana, tako rekoč vpisana v jedro slovenske dramatike.«

»Osnovno izhodišče uprizoritve je bilo namreč v kolektivnem pristopu, v tem, da je glavni junak igre mesto Goga samo, materializirano skozi svoje raznolike obraze prebivalcev, skozi posameznike, ki se pojavljajo od vsepovsod, se opazujejo, nadzorujejo in kaznujejo, si ne pustijo dihati in si ne dovolijo pozabiti.«

»Za to delo smo se odločili zato, ker odpira tri teme, ki so v tem času izjemno pomembne, da se jih izpostavi. Prva je ljubezen, ljubezen kot gonilna, a tudi destruktivna sila, druga je avtoritativnost, predvsem avtoritativnost staršev do svojih otrok, tretja tema pa je upor, upor mladih, upor proti sistemu.«

»V ospredje povesti Jurčič postavi Smrekarja, 'zastopnika novčne', človeka, ki ga po Frommu lahko označimo kot predstavnika zahodne družbe, v kateri pohlep po denarju, slavi in moči postaja prevladujoče zanimanje v življenju. Na drugo stran postavi še enega znanega moža, pravdarja in mešetarja Brašnarja, nekdaj najpremožnejšega 'duševnega zastopnika', ki je bojeval pravde, a v borbeni samovšečni vnemi vse, kar je ustvaril, zapil in nazadnje izgubil. Njuna potomca zavedajoč, da je poleg 'imeti' treba tudi 'biti', s svojimi odločitvami stopata proti vrhovnemu mlinu moči, pozicije in avtoritete.«

»Želela sem si umestiti predstavo v metaforičen prostor, da pride do izraza Jurčičeva univerzalnost. Pri njem me pretresa prav to, da se v 140 letih ni pravzaprav nič spremenilo. Še vedno imamo avtoriteto staršev, še vedno se mladi upirajo znotraj nekega sistema, še vedno se borimo za ljubezen, še vedno so pomembni status, denar in mreža.«

»Mariborska Drama je že dolgo zaprta za javnost, a vseeno se predstave razvijajo, vseeno gradimo naprej naš program. In občinstvo, s katerim trenutno ne moremo ohranjati stika v živo, želimo spomniti, da smo tukaj in da bi radi delili z njim naše delo.«

»To je ideja, da bi bile predstave druga za drugo in bi tako oblikovale nek pregled leta ali najboljših ali najodmevnejših predstav, ki smo jih ustvarili.«

»Drama SNG Maribor s svojo izvirno gledališko produkcijo nenehno plemeniti slovenski kulturni prostor in premika meje mogočega – ne samo v uprizoritveni umetnosti, ampak tudi v družbi, bodisi z idejami, s kreativnostjo ali s svojim družbenim angažmajem.«

»Ni naključje, da je predstava malo grozljiva, strašljiva in v tem smislu mogoče nenavadna.«

»Otroci želimo zaščititi pred strahom, grozljivimi stvarmi, a svet otroka ni tako enostaven.«

»Pravljice niso za lahko noč. Pravljice so za to, da ne moremo spati, ker moramo razmišljati o tem, kaj se je zgodilo v pravljici.«

»Otroku mora biti dolgčas, da se mu vklopi domišljija.«

»Predin sam pravi, da domišljija potrebuje neki varen prostor.«

»Predstava spodbuja interakcijo z občinstvom, saj lahko otroci tudi nastopajo.«